Kot karkoli v tej razprostrani deželi se tudi ta začne z letalom. Tokrat daleč daleč na sever v Tromsø. Najdlje čez polarni krog do zdaj.
Prvi pogled na sever, zadnjo obrambo pred zimo (na žalost nimajo velikega zida):
Prva naloga, najti hotel. In moram priznat, všeč mi je hotel ki te zasuje s komplimenti ^.^
Nato pa čez mestece v iskanju hrane preden pride čas da sonce zaide:
In neverjetno, našel pravo pravcato trgovino z slaščicami kjer imajo "jawbreaker" sladkrije:
Čas za hrano. Kot da bi bral tri medvede in zlatolasko. Prva restavracija nima prave hrane. Druga restavracija je predraga. Na koncu, ker oba sopotnika nista še nikoli poizkusila takšne hrane, smo pristali v kitajski restavraciji.
Tu sem, daleč na severu Norveške, v kitajski restavracij, reprezentanti Indije in Vietnama fascinirani nad hrani, jaz pa ugotavljam da imamo doma boljšo ><
So pa imeli namesto piškotov s srečnimi posvetili vsaj izvedbo s čokolado (plus točke za vsakogar ki razbere mojo srečo):
Zdaj pa na lov za severnim sijem. Samo en majhen problem obstaja. Oblačno je. Zelo oblačno je. Vodič razlaga o včerajšnjem uspehu v podobnih razmerah ter ga poskuša ponoviti.
Skoraj šest ur vožnje in hriba na hrib na obeh straneh otoka in celine je bilo treba odnehati. Na žalost več sreče prihodnjič. Smo pa videli veliko turističnih privlačnosti v čaru noči ter bili pohvaljeni da nismo vprašali če je polnočno sonce res drugo sonce ki je vidno samo iz Skandinavije. Turisti so čudni ^.^'
No comments:
Post a Comment