Dan: 021 - Končno pri jezeru

Tole je bil podvig. Tokrat za res, na pot malo prej in malo hitrej. Ter z veliko večjo vnemo v hrib, pa smo prispeli na vrh ^.^

In vse bi bilo super, če nebi bilo jezero spodaj pod pečino >.<

Le kako priti do tja dol? Časa ni več veliko, malo še pa bo sonce začelo zahajat. Pa poglejmo do konca pečine na drugi strani če je kaj očitnega kako dol prit:

Pa opazimo enega od lokalcev ki priteče mimo, in mu sledimo do označbe. Hm, mogoče pa le nismo tolk daleč od poti. Samo se pa je treba odločit, časa je še ravno za iti posana nazaj ali pa hitro naprej, za oboje ne. Gremo na vse ali nič.

Navzdol je še šlo in kmalu zagledamo jezero za malo ravnino, uspelo nam bo. Ali pa mogoče ne, ker po prvem koraku ugotovimo da je to močvirje. Pa zopet iščemo pot okol:

Končno le pridemo do jezera. Želja izpolnjena, gremo domov. Oziroma bi če bi zopet najdli kakšno označbo. Bližnjice so dvorezen meč. Pa začnimo iskat kje je najbolj shojena pot čez gozd:

Pa tudi to še gre dokler se ne začne pot strmo spuščati navzdol. Dovolj strmo da je bil del poti prepotovan sede:

Ampak preživeli smo, zopet našli označeno pot in šli naravnost domov spat!