Prišli mimo Børgena, in "zemljevid" v roki pravi da je tu tudi fajn prostor za pohajkovanje. Ni se zlagal:
Pa smo zavili v gozd po malo manj shojeni poti naravnost v hrib in spet našli en kup borovnic:
In tak smo ene pol ure grizli kolena dokler ni začelo sonce že lesti za obzorje. Škoda, kajti "zemljevid" pravi da naj bi bil pol poti še od enega jezera:
Ampak ni druge kot da pograbimo še nekaj borovnic, pogledan sončni zahod, razgled nad morje in začnemo skakat navzdol:
Smo pa zato na poti nazaj (ki je tekla popolnoma drugače kot navzgor, za katero smo kasneje zvedel ja je že ustaljena pot do jezera zatekače in pohajkovalce) našli še eno malo "lužo" in eno odbito hišo:
No comments:
Post a Comment