Dan: 120 - Zdaj pa zares zares

Včeraj ni šlo vse do konca, mogoče bo pa danes ^.^'''

Končno vse povezano in polepšano:

Barvno koreografirano in zdravo kosilo:

Rezultat današnjega dne:

Ja, tudi danes ni uspelo pripeljati zadeve do konca, je bilo preveč zanimivih ljudi okoli s katerimi je bilo treba katero rečt.

Dan: 119 - Zdaj pa zares

Malo me že srbi ker mola leteča igračka še ne leti.

Pa gremo, načrt je preživeti dan v Bitrafu ter nekaj dokončati. Sem celo dobil pomoč v obliki enega od ostalih pripravnikov v zameno za kosilo.

Začelo se je dobro, 3 ure za pripravo enega motorja s kontrolerjem >.<

No, ostali 3-je so šli vsak v uri pa pol, a se je še vedno zavleklo. Še posebej ker sem še nadgradil svoj daljinec s 3D natiskanimi deli od četrtka.

Za kosilo pa v pub za vogalom, katerega sem videl med svojim sprehodom iz predmestja v center, pa se mi je zazdel zanimiv a se mi samemu ni dalo iti notri.

Glavna jed, seveda burger. Pričakovan standardni burger ki ga ponavadi dobiš v takih "ustanovah", ampak ne. Tale je bil zelo zelo dober ^.^

Meso super, začimb ravno prav, le količina je bila malo manjša kot zaželena po celem dnevu lotanja. Pa vprašamo kaj imajo za posladek da ubogemu sotrpinu častim še eno kavo za vso pomoč, pa odgovorijo da jabolčno pito, pa smo rekli vredu.

Spet, pričakovan kos testa z jabolčnim nadevom, kot ga dobiš v pekarnah in po ene 15ih minutah naju je že začelo skrbet če so pozabili na naju. Nakar kuhar prinese tole:

Sveža miniaturna vroča jabolčna pita z vanilijveim sladoledom! Odločitev da pridemo še sem je bila skupinsko potrjena ^.^

Za pavzo pa še potep po trgovinah. Pobrala še enega pripravniškega sotrpina in ga pospremila v nakupovalni center (ljudje počasi razmišljajo kaj bodo domov prinesli za božička). No, ostali smo pri enem nakupovalnem centru ker se je vse zaprlo ob šestih popoldan. Jup, na Norveškem smo ^.^'''

No ja, nazaj lotat do poznega večera.

Dan: 118 - Čas hitro mineva

Malo se poigraš z novo igračko in morda nabaviš še kakšno igrico, pa je dan mimo.

Na žalost danes nič razburljivega, samo igranje in spanje ^.^'''

Dan: 117 - Zgodnji Božičik

Zaželel sem si igrati nekaj izmed ritmičnih igric a sem boljše katere moj (pra)stari DS še igra že preigral.

A sem našel tu za 50 NOK še eno ne odigrano skupaj z potrebnim nastavkom ^.^

A na žalost se bomo igrali kakšen drugi dan, saj vemo kakšen je urnik za četrtek: služba, "razgibavanje", hackerspace, spanje.

Danes sem se igraz z 3D tiskalnikom in ustvarjal nastavek za daljinec za zamenljvo anteno:

Dan: 116 - Juha

Zopet v trgovino, pa sem si po poti zaželel nekaj juhe. Ker se mi ravno ni dalo kuhati celega lonca samo za mene sem se odločil poizkusiti (mavrico) lokalne instant juhe:

Kar je kasneje se razvilo v paradižnikovo juho s ovsenimi kosmiči ^.^'

Dan: 115 - Kava na službeni terasi

Celo je posijalo sonce in vsi ki smo bili na izletu smo se odločili obujati spomine na soboto in odšli po kosili ven na hladno teraso za 10 minut ^.^

Zanimivo dejstvo, po pravilniku podjetja, so vsi avtomobili parkirani vzvratno!

Dan: 114 - Kateri dan je danes

Sploh ne vem če je bilo kaj od dneva danes. Greš v službo, prideš domov, greš v trgovino, opereš cote, pospraviš sobo, greš spat.

Dan: 113 - Nikamor

Zunaj je hladno, megleno in deževno:

Današnji dan bo preživet v toplem objemu prenosnika ^.^

Dan: 112 - Rjukan

Danes gremo na izlet ^.^

Tokratna destinacija: Rjukan - 160 km oddaljeno mestece v dolini, katero je celo zimo v senci. Mestece kjer so zgradili ogledala na vrhu hriba da odbijejo nekaj sončne svetlobe v mestni trg. Mestece kjer so Nemci med drugo svetovno vodo proizvajali težko vodo.

Ker do tja vozi samo en vlak na dan, smo rentali avto in šli na pot. Prva vožnja za volanom po Norveški ^.^

Zabavna vožnja ko enkrat prideš na lokalne ceste, čeprav se za naše pojme malo vleče (omejitev 100 na avtocesti, 80 na lokalnih cestah in 40/50 v mestu). Ampak vsi veseli, ker po smo zopet spoznali kako zgleda sonce po "dolgem" času. A pred dolino je že bil razviden obseg sence nad Rjukanom.

Prispeli pod ogledalo, ki sicer deluje (lahko si videl svojo senco) a smo vsi pričakovali malo večjo inštalacijo ^.^'''

Je pa res cela dolina v senci, kjer je bilo hladno in sivo:

Pot smo nadaljevali na Krosobanen, gondolo zgrajeno v 1920-ih (trdijo da prva v severni Evropi), ter malo pohajkovali po sonci. Pravim malo ker po ene dobre pol ure smo začeli dobivati odtenek rdeče barve po obrazih (tu v mestu res ni bilo kaj sonca, še manj pa v pisarni) in se odločili za kosilo na vrhu. Kot presenečenje nas je presenetilo to da smo vsi pričakovali zasoljeno ceno, dobili pa smo zelo dober burger nič dražje kot kje drugje:

Po koncu te zabave še v Vemork, bivšo največjo hidroelektrarno na svetu, kjer so Nemci med drugo svetovno vojno pridobivali težko vodo. Kot zanimivost, devterij lahko kupiš v trgovini s spominki ^.^'

Brez dvoma nas je prej na gori dobilo sonce, kajti vsi štirje smo še komaj kaj zmorali dati od sebe, tako da smo se počasi odpravili domov.

In vožnja nazaj ni bila nič manj zanimiva, kajti začelo je krepko snežiti ^.^