Vsak dan dobrih 10 minut sonca manj pa se hitro pozna.
Danes je alarm že zvonil pred sončnim vzhodom:
Prav tako so začele prihajati jesenske barve:
Tuesday, September 30, 2014
Monday, September 29, 2014
Dan: 058 - Spletna banka
Končno prejel kodirni ključek za spletno bančništvo.
Zdaj imam luksuz od doma preverit na koliko izletov še lahko grem ^.^
Zdaj imam luksuz od doma preverit na koliko izletov še lahko grem ^.^
Sunday, September 28, 2014
Dan: 057 - Letalske milje
Budilka, zajtrk in let domov. Tako je če loviš poceni letalske karte:
Da izkoristimo nedeljo do konca, po kratkem dremežu še en lokalni sprehod v neznano smer:
Da izkoristimo nedeljo do konca, po kratkem dremežu še en lokalni sprehod v neznano smer:
Saturday, September 27, 2014
Dan: 056 - Tromsø
Vikend! Čas za novo dogodivščino. Tokrat lovljenje severnega sija.
Kot karkoli v tej razprostrani deželi se tudi ta začne z letalom. Tokrat daleč daleč na sever v Tromsø. Najdlje čez polarni krog do zdaj.
Prvi pogled na sever, zadnjo obrambo pred zimo (na žalost nimajo velikega zida):
Prva naloga, najti hotel. In moram priznat, všeč mi je hotel ki te zasuje s komplimenti ^.^
Nato pa čez mestece v iskanju hrane preden pride čas da sonce zaide:
In neverjetno, našel pravo pravcato trgovino z slaščicami kjer imajo "jawbreaker" sladkrije:
Čas za hrano. Kot da bi bral tri medvede in zlatolasko. Prva restavracija nima prave hrane. Druga restavracija je predraga. Na koncu, ker oba sopotnika nista še nikoli poizkusila takšne hrane, smo pristali v kitajski restavraciji.
Tu sem, daleč na severu Norveške, v kitajski restavracij, reprezentanti Indije in Vietnama fascinirani nad hrani, jaz pa ugotavljam da imamo doma boljšo ><
So pa imeli namesto piškotov s srečnimi posvetili vsaj izvedbo s čokolado (plus točke za vsakogar ki razbere mojo srečo):
Zdaj pa na lov za severnim sijem. Samo en majhen problem obstaja. Oblačno je. Zelo oblačno je. Vodič razlaga o včerajšnjem uspehu v podobnih razmerah ter ga poskuša ponoviti.
Skoraj šest ur vožnje in hriba na hrib na obeh straneh otoka in celine je bilo treba odnehati. Na žalost več sreče prihodnjič. Smo pa videli veliko turističnih privlačnosti v čaru noči ter bili pohvaljeni da nismo vprašali če je polnočno sonce res drugo sonce ki je vidno samo iz Skandinavije. Turisti so čudni ^.^'
Kot karkoli v tej razprostrani deželi se tudi ta začne z letalom. Tokrat daleč daleč na sever v Tromsø. Najdlje čez polarni krog do zdaj.
Prvi pogled na sever, zadnjo obrambo pred zimo (na žalost nimajo velikega zida):
Prva naloga, najti hotel. In moram priznat, všeč mi je hotel ki te zasuje s komplimenti ^.^
Nato pa čez mestece v iskanju hrane preden pride čas da sonce zaide:
In neverjetno, našel pravo pravcato trgovino z slaščicami kjer imajo "jawbreaker" sladkrije:
Čas za hrano. Kot da bi bral tri medvede in zlatolasko. Prva restavracija nima prave hrane. Druga restavracija je predraga. Na koncu, ker oba sopotnika nista še nikoli poizkusila takšne hrane, smo pristali v kitajski restavraciji.
Tu sem, daleč na severu Norveške, v kitajski restavracij, reprezentanti Indije in Vietnama fascinirani nad hrani, jaz pa ugotavljam da imamo doma boljšo ><
So pa imeli namesto piškotov s srečnimi posvetili vsaj izvedbo s čokolado (plus točke za vsakogar ki razbere mojo srečo):
Zdaj pa na lov za severnim sijem. Samo en majhen problem obstaja. Oblačno je. Zelo oblačno je. Vodič razlaga o včerajšnjem uspehu v podobnih razmerah ter ga poskuša ponoviti.
Skoraj šest ur vožnje in hriba na hrib na obeh straneh otoka in celine je bilo treba odnehati. Na žalost več sreče prihodnjič. Smo pa videli veliko turističnih privlačnosti v čaru noči ter bili pohvaljeni da nismo vprašali če je polnočno sonce res drugo sonce ki je vidno samo iz Skandinavije. Turisti so čudni ^.^'
Friday, September 26, 2014
Dan: 055 - Spanje
Priznam, danes se mi cel dan neverjetno spi.
Spi na delu, spi doma. Na splošno veliko pomanjkanje energije.
Gremo nazaj spat.
Spi na delu, spi doma. Na splošno veliko pomanjkanje energije.
Gremo nazaj spat.
Thursday, September 25, 2014
Dan: 054 - Pohod ob svečah
Danes naj bi se v Oslu dogajal pohod ob svečah kot praznovanje enakonočja. To se sliši kot kar bi se splačalo videt.
Ampak pred tem pa v pub na angleško kosilo, klobase in pire krompir. Zakaj? Malo spoznavat ljudi. In seveda z mojo srečo sem dobil edino alkoholno ingverjevo "pivo" ><
Nato pa na pohod. Priznam, ni bilo ravno to kar sem pričakoval. S svečami je bila zaznamovana pot ob reki skozi Oslo, ob kateri so se dogajale različne stvari:
Priznam, nisem obhodil celega pohoda. Druščina se je sredi poti raje odločila za obisk še enega puba.
Če ne drugega sem dobil kratek pogled na kraljevo palačo (daleč v ozadju) in čokoladnico Freia:
Ampak pred tem pa v pub na angleško kosilo, klobase in pire krompir. Zakaj? Malo spoznavat ljudi. In seveda z mojo srečo sem dobil edino alkoholno ingverjevo "pivo" ><
Nato pa na pohod. Priznam, ni bilo ravno to kar sem pričakoval. S svečami je bila zaznamovana pot ob reki skozi Oslo, ob kateri so se dogajale različne stvari:
Priznam, nisem obhodil celega pohoda. Druščina se je sredi poti raje odločila za obisk še enega puba.
Če ne drugega sem dobil kratek pogled na kraljevo palačo (daleč v ozadju) in čokoladnico Freia:
Wednesday, September 24, 2014
Dan: 053 - Končno nekaj dela
Naloga v službi, katero premlevam že nekaj dni, danes končno z veliko pomoči začela sodelovati. Napoved za jutri je dobra.
In pa komentar dneva: Kaj je za kosilo? Ribe, ribe, ribe, morska hrana, ribe, zelenjavni tortelini. Kot da bi bil na Norveškem.
In pa komentar dneva: Kaj je za kosilo? Ribe, ribe, ribe, morska hrana, ribe, zelenjavni tortelini. Kot da bi bil na Norveškem.
Tuesday, September 23, 2014
Dan: 052 - Nova mrežna oprema
Začelo se je z dvema urama namiznega tenisa po delu. Rezultat? Rabim še nekaj ur namiznega tenisa po delu.
Za boljšo voljo pa se je končno zamenjal router ki je prišel skupaj s stanovanjem. Razlika opazna. Pa še programirati se ga da. Pa smo prišli nazaj v mreže ^.^
Za boljšo voljo pa se je končno zamenjal router ki je prišel skupaj s stanovanjem. Razlika opazna. Pa še programirati se ga da. Pa smo prišli nazaj v mreže ^.^
Monday, September 22, 2014
Sunday, September 21, 2014
Dan: 050 - Postelja
Dobro da je nekdo imel budilko nastavljeno še od ostalih sotrpinov v sobi poleg nas. Nekakšno čudno piskanje nas je še ravno pravi čas zbudilo da smo zmetali kar smo še imeli užitnega v nas, ostalo pa nazaj v nahrbtnike in še ravno ujeli letalo.
Veš da je bilo hudo ko te še letalska vrečka za bruhanje pomiluje:
Še avtobus do doma in postelja.
Veš da je bilo hudo ko te še letalska vrečka za bruhanje pomiluje:
Še avtobus do doma in postelja.
Saturday, September 20, 2014
Dan: 049 - Bergen
Če je včeraj bil dober dan ...
Taborjenje je trajalo cele pol ure, preden je postalo premrzlo in premokro, tako ob dveh zjutraj nazaj v avto in gremo nazaj. Nekje bomo že našli zavetje.
Osem ur kasneje prispeli v Bergen (je bilo treba počakat na prvi trajekt), vrnili avto in dež. Čedalje več. Prav, gremo na burger pa počakajmo.
Prvi dve uri v BurgerKing sta bili zabavni. Vreme noče popusti, pa gremo iskat hostel kjer bi lahko se posušil, zagrel in za par ur zalegli. Ne, nažalost je vse v mestu polno.
Prav tako so bile zabavne naslednje tri v McDonaldsu. Še bolj utrujeni in premraženi smo po pomoti naročili ledeno kavo, nato pa "sposojali" vročo vodo iz wc-ja za čaj. Če ne drugega ne vidiš kaj takega vsak dan:
Mesto polno maškar, tudi v dežju, še več pa ko je končno ponehal.
Ura krepko popoldne, ko smo končno krenili skozi mesto. Seveda najprej pogledat posebnost mesta, lesene hiše ki so tu že stoletja:
In ko smo že ravno na drugi strani zaliva še v slavno ribjo tržnico na brezplačno poskušino. Kit je celo dober ^.^'
Pa še malo okoli preden se znoči če že ravno v muzeje ne moremo ker so že zaprti:
Nam gre na bolje kajne? Mogoče celo našli prazen hostel, le malo z avtobusom izven mesta. Odlična rešitev, če bi v nedeljo tudi vozili avtobusi dovolj zgodaj nataj do mesta da lahko še pridemo do letališča.
Nič, nabavit vrečo hrane pa poiskat avtobusno in se do prvega avtobusa na letališče med brezdomce prijavit. Kar bi bilo sprejemljivo če nebi ob polnoči avtobusnega terminala s čakalnico zaprli.
Na koncu smo le obupal in se sprijaznili s tem da bomo plačali za taxi. Najboljša odločitev kadarkoli v zgodovini česarkoli. Letališče ima namreč sobo za relaksacijo z usnjenimi fotelji ki se raztegnejo. Je skrita vsem na očeh, vendar če ne veš kaj iščeš, je ne najdeš. Po nekaj spraševanja smo jo našli. Se končno koli desetih usedli in to je bilo to. Tema ^.^'''
Taborjenje je trajalo cele pol ure, preden je postalo premrzlo in premokro, tako ob dveh zjutraj nazaj v avto in gremo nazaj. Nekje bomo že našli zavetje.
Osem ur kasneje prispeli v Bergen (je bilo treba počakat na prvi trajekt), vrnili avto in dež. Čedalje več. Prav, gremo na burger pa počakajmo.
Prvi dve uri v BurgerKing sta bili zabavni. Vreme noče popusti, pa gremo iskat hostel kjer bi lahko se posušil, zagrel in za par ur zalegli. Ne, nažalost je vse v mestu polno.
Prav tako so bile zabavne naslednje tri v McDonaldsu. Še bolj utrujeni in premraženi smo po pomoti naročili ledeno kavo, nato pa "sposojali" vročo vodo iz wc-ja za čaj. Če ne drugega ne vidiš kaj takega vsak dan:
Mesto polno maškar, tudi v dežju, še več pa ko je končno ponehal.
Ura krepko popoldne, ko smo končno krenili skozi mesto. Seveda najprej pogledat posebnost mesta, lesene hiše ki so tu že stoletja:
In ko smo že ravno na drugi strani zaliva še v slavno ribjo tržnico na brezplačno poskušino. Kit je celo dober ^.^'
Pa še malo okoli preden se znoči če že ravno v muzeje ne moremo ker so že zaprti:
Nam gre na bolje kajne? Mogoče celo našli prazen hostel, le malo z avtobusom izven mesta. Odlična rešitev, če bi v nedeljo tudi vozili avtobusi dovolj zgodaj nataj do mesta da lahko še pridemo do letališča.
Nič, nabavit vrečo hrane pa poiskat avtobusno in se do prvega avtobusa na letališče med brezdomce prijavit. Kar bi bilo sprejemljivo če nebi ob polnoči avtobusnega terminala s čakalnico zaprli.
Na koncu smo le obupal in se sprijaznili s tem da bomo plačali za taxi. Najboljša odločitev kadarkoli v zgodovini česarkoli. Letališče ima namreč sobo za relaksacijo z usnjenimi fotelji ki se raztegnejo. Je skrita vsem na očeh, vendar če ne veš kaj iščeš, je ne najdeš. Po nekaj spraševanja smo jo našli. Se končno koli desetih usedli in to je bilo to. Tema ^.^'''
Subscribe to:
Comments (Atom)










































