Dan: 015 - Kaj pa če je vse res

Tako po službi na izlet. Gremo plezat! Malo izven Osla naj bi imeli fajne stene za za plezat.

Vlak, podzemna in sprehod čez gozd kasneje pa smo tam kjer so tudi vsi ostali:

Pa ker so že ravno vsi plezali, sem pa še jaz poizkusil enkrat po dolgem času. Rekord: 2 metra preden so programerski prsti rekli da je dovolj za danes ^.^'

Gozd zgleda isto kot pri nam le da imajo veliko več kamenja vse povsod nametanega.

In pa zelo lušne koče (z Teslo Model S parkirano pred garažo):

Nazaj grede, pa postanek v Oslu (večer je še mlad, pa vlak pride šele vsako uro). Kino zaprt pred nosom, pa gremo peš malo okoli čez novi del:

Pa ne moreš ne da bi našel skupino Mariborčanov sredi centra. Večino profesorje iz FERI-ja, Strojne in še kje. Pa smo malo poklepetali ^.^

Dan: 014 - Malo daljša pot

Danes je bil dan za sedenje, tako da popoldan ko je bil čas za trgovino se je izbrala malo daljša pot. Do morja. Navigacija pravi 5km po cesti, pa da vidimo kako lahko zvozmo po bližnjicah. 3km kasneje smo se se znašli v Leangbukti.

Najprej smo raziskali bližnjico skozi naselje:

Našli eno zapuščeno hišo in pogledali kako original norveška koča zgleda od znotraj:

In končno prispeli do morja in marine:

Nato pa čas da se nazaj grede zgubimo ^.^'

Dan: 013 - Tudi stoje gre

Sem se končno opogumil in dvignil mizo ter programiral stoje. Za prvič je šlo vredu, ampak popoldne se mi pa ni nič več dalo.

Dan: 012 - Spet ponedeljek

Še nekaj novega vemo o Norvežanih. Tako kot mi letimo na bencinsko vsakič ko se podraža gorivo, tako norvežani letijo na bencinsko vsak ponedeljek v jutro ker se cene sppreminjajo iz dneva v dan (in padejo za celo krono čez vikend).

In pa priznam, popoldne me je pobralo, preveč sonca na enkrat, pol se pa nevihta pripelje. Zdaj pa imam razgled na strele v daljavi nad Oslom ^.^

Dan: 011 - Rana ura

Vroče tak da me je že ob pol petih pokonci vrglo. Ravno prav da sem lahko videl kako zgleda sončni vzhod tule ^.^

Se pa je zato popoldan oddolžilo z nalivom in zdaj je lažje živet. Ravno pravi čas za kuhanje in "pospravljanje" šolskih grehov.

Dan: 010 - Jezero Jezero

Od vseh stvari ki danes niso bile na seznamu za naredit pod nujno, je bilo kopanje še v enem jezeru. Tokrat v Bondivann ^.^

Skoraj nemogoče za verjet, voda na površju je imela čez 25°C! Meter pa pol nižje je bila zgodba malo drugačna, ampak za plavat je bilo to čisto dovolj.

Za večerjo pa pica. Ker zakaj pa ne, da vidimo kako zgleda tu če se greš ven nahranit. Zgleda tako da te pica in pijača za dva olajša za 60€, je pa dobra ^.^'

Dan: 009 - Jezero

Petek, jaz pa celi teden priden na delu počasi spoznaval kaj moram vse vedet. Pa tudi okoli po centru se že znajdem. Čas za nekaj relaksacije in razširjenega raziskovanja ^.^

Večina ostalih pripravnikov je zginila kampiranje nekam, tako da se moram sam pozabavat. Pa grem za prvi malo večji pohod probat najt Semsvannet jezero, kakšno uro peš stran. No, porabu sem dve, še malo raziskval okoli in kakšen ovinek premalo ali pa preveč naredil.

Ampak našel sem ga, in ker sem bil ravno tam (in  vzel kopalke sabo) sem se še vrgel v vodo.

Dvakrat v vodi v dveh dneh, počasa se bom spomil kaj so to mišice, pa kje naj bi jih mel.

Dan: 008 - Morje

Danes sem plaval v morju. Naj še enkrat povem, danes sem plaval v Norveškem morju! Menda je tako toplo le na vsakih 10 let ^.^

Nekdo od starejših iz ekipe si je sposodil motorni čoln za en dan in povabil ekipo poleg na piknik. Pa smo se s čolnom zapeljalo okoli (tudi jaz sem probal vozit), našli en mali otoček in parkirali.

Toliko časa že nisem plaval, da zvečer sem se samo zložil skupaj ^.^'

Dan: 007 - Norveške jagode

Pa smo bili v Oslu za 5 minut. Toliko da smo dobili rezidenčno potrdilo in oddali vlogo za davčno številko (nažalost brez tega ne morem biti plačan). Seveda v spremstvu službe za relokacijo, zapeljali z avtom in mi izpolnili obrazce ^.^

Z nekaj pomoči razrešil prvega "hrošča", da vidim kak se stvari streže na strežnikih. Dobil tudi prvi zadolžitev, malo za vajo, dosti za res.

Na poti iz službe pa nabavil jagode. Prave Norveške. Menda so zelo ponosni na njih in komaj čakajo da njihove sezorijo da jim ni treba več uvaženih jest.